Morda tudi vas kdaj zmede, kadar v medijih govorijo o ogljični nevtralnost, neto ničelnih emisijah in podnebni nevtralnosti? Nekatera podjetja oglašujejo »ogljično nevtralne izdelke«, EU bo postala »podnebno nevtralna«, vi pa bi radi dosegli neto ničelne emisije.

Za to, da preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb, moramo drastično znižati izpuste toplogrednih plinov. Da bi dvig povprečne svetovne temperature ohranili pod 2°C oziroma še raje pod 1,5°C v primerjavi s predindustrijsko dobo, bo potrebno svetovne emisij znižati čim prej. Evropska Unija si je zadala za cilj, da bo podnebno nevtralnost dosegla do leta 2050. Toda kaj to sploh pomeni?

O kakšni nevtralnosti sploh govorimo?

Vsako leto v ozračje sprostimo več kot 30 GIGATON ogljikovega dioksida (ja, gigaton in ne megaton ali kiloton. To je 30 z 9 ničlami). Približno 30% emisij toplogrednih plinov vsrkajo oceani, 26% pa kopenska vegetacija in zemlja. Preostanek emisij toplogrednih plinov (približno 44%) pa ostane v ozračju. Posledično so se zaradi tega koncentracije toplogrednih plinov v ozračju od začetka industrijske dobe izredno dvignile. Samo koncentracija CO2 se je dvignila iz 280 ppm na 410 ppm (delcev na milijon).

Višje, kot so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, več toplote se zadrži v Zemljini atmosferi in bolj se svet segreva. Da bi segrevanje zaustavili, bo potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov do te mere, da jih bodo lahko naravni ponori, kot so gozdovi in rastlinje v oceanih, vsrkali.

S tem dosežemo tako imenovane neto ničelne emisije, ki jih lahko predstavimo tudi z enačbo:

EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV – PONORI TOPLOGREDNIH PLINOV = 0.

Na ta način bi se teoretično izpusti toplogrednih plinov uravnovesili s ponori in atmosferske koncentracije toplogrednih plinov se ne bi več povečevale. Dosegli bi t.i. nevtralnost.

Kaj točno je razlika med ogljično in podnebno nevtralnostjo?

Ogljična nevtralnost se že z imenom navezuje predvsem na izpuste ogljikovega dioksida, ki je glavni toplogredni plin, vendar še zdaleč ni edini. Za razliko od izraza ogljična nevtralnost, se podnebna nevtralnost jasneje nanaša tudi na potrebo po zmanjšanju emisij drugih toplogrednih plinov. Segrevanje ozračja namreč pospešujejo tudi nekateri drugi plini, ki imajo lahko celo do 100-krat ali 1000-krat večji toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Znana toplogredna plina sta metan in di-dušikov oksid, ki nastajata v kmetijstvu in pri razpadanju odpadkov ter ravnanju z odpadno vodo. Manj pa so mogoče znani t.i. F-plini, ki se uporabljajo kot hladilna sredstva v toplotnih črpalkah, hladilnikih in drugih napravah. Izjemno velik toplogredni učinek ima tudi plin SF6, ki ima kar 23.900-krat večji toplogredni učinek kot CO2, in se uporablja v električni opremi.

Da bi torej poudarili nujnost zmanjšanja vseh emisij toplogrednih plinov in ne samo ogljikovega dioksida, se je oblikoval izraz »podnebna nevtralnost«. Po domače to pomeni, da se pri izračunu nevtralnosti: emisije – ponori upoštevajo tudi emisije drugih toplogrednih plinov, ki so zaradi lažje primerjave preračunane na ekvivalent CO2.

KAKO JE OBČINA LAHKO PODNEBNO NEVTRALNA?

Če bi želeli postati podnebno nevtralna občina, seveda nekoliko težje upoštevate globalne ponore v oceanih ali gozdovih. Zato večinoma govorimo o ogljični nevtralnosti, saj je emisije CO2 mogoče izravnati na več načinov.

Običajni postopek pridobitve oznake »ogljično nevtralnega podjetja« je namreč sledeč:

  1. Izdelate ogljični odtis po mednarodni metodologiji (GHG ali ISO) in pridobite podatek o količini emisij.
  2. Izvedete načrt razogljičenja in ukrepe, s katerimi te emisije TGP zmanjšate, kolikor je maksimalno mogoče.
  3. Izvedete ukrepe, s katerimi del emisij TGP lahko zajamete in shranite (CCS tehnologija – Carbon Capture and Storage) ali drugače uporabite v tehnološkem postopku.
  4. Preostanek emisij izravnate z nakupom emisijskih kuponov, ki podpirajo projekte, s katerimi se zagotovijo dodatni ponori.

Ogljično nevtralnost tako lahko predstavimo tudi z enačbo:

EMISIJE TGP IZ PODJETJA – ZMANJŠANJE EMISIJ TGP – ZAJEM EMISIJ TGP – IZRAVNAVA = 0.

Ali bi morali biti bolj ambiciozni?

Že sedaj so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju bistveno višje, kot so bile kadarkoli v zadnjih 800.000 letih. Znanstveniki so kot »varno« raven količine ogljikovega dioksida v ozračju določili mejo 350 ppm. To mejo smo že presegli za kar 60 ppm – naraščanje temperature pa višjim koncentracijam CO2 sledi z zamikom, kar pomeni, da nas dvig temperature in posledice zaradi trenutnih koncentracij toplogrednih plinov šele čakajo. To nas postavlja pred vprašanje ali so trenutni pristopi dovolj za reševanje vseh izzivov, ki so posledica podnebnih sprememb.

Če bi torej želeli doseči, da se na Zemlji spet vzpostavijo pogoji, ki so zadnjih nekaj tisočletij zagotavljali idealne pogoje za življenje, kot ga poznamo, se torej ne bi smeli ustaviti takrat, ko bomo dosegli neto ničelne emisije. Nekateri ambicioznejši načrti Združenih narodov namreč predvidevajo, da bi v prihodnosti iz ozračja lahko izčrpali del nakopičenih količin ogljikovega dioksida, bodisi s povečevanjem naravnih ponorov ali pa z gradnjo tehnologij za zajem in skladiščenje ogljikovega dioksida. Tako bi lahko koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju postopoma spustili na 350 ppm. Znanstveniki in raziskovalci po vsem svetu že iščejo načine za učinkovito zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, pozabiti pa ne smemo na preizkušene naravne načine: drevesa.

povzeto:

Eva Markun
Marbo Okolje d.o.o.

Prijavi se na novice

S prijavo boste redno prejemali obvestila o na področju ekoloških aktivnosti v občini Škofja Loka