Odpadki so eden od temeljnih problemov današnjega sveta. Čeprav se je ravnanje z odpadki v zadnjih tridesetih letih bistveno izboljšalo, se skupna količina povečuje skoraj tako hitro kot gospodarska rast. Ravnanje z odpadki tako ostaja izziv, saj z ustvarjanjem odpadkov in neučinkovitim ravnanjem z njimi zapravljamo omejene vire. Pri tem prihaja do izgube vrednosti in gospodarske škode. Še bolj pereče pa je, da negospodarna raba virov ogroža naše podnebje in ekosistemske storitve, ki so temelj blaginje in civilizacijskega napredka.

Postati moramo družba, ki gospodarno ravna z viri, ustvari čim manj odpadkov, in snovi s posnemanjem narave čim dlje ohranja v kakovostnem kroženju. To je osnovna ideja koncepta krožnega gospodarstva, ki ga je za svojo razvojno paradigmo prevzela Evropska unija in z njo tudi Slovenija. Je pristop, ki temelji na celotnem življenjskem krogu izdelka in pripomore k boljši rabi sekundarnih surovin in nižji odvisnosti od uvoza, vrača prsti hranilne snovi, spodbuja inovacije in inovativno oblikovanje izdelkov, ustvarja nova zelena delovna mesta in zagotavlja prave gospodarske spodbude za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo.

Zero waste je na področju odpadkov praktično sopomenka krožnemu gospodarstvu. Seže v jedro problema: preoblikovati moramo svoj odnos do virov, na novo premisliti, kako proizvajamo, trošimo in sprejemamo skupne odločitve.

To velja tako za Unijo, posamezne države članice kot za lokalne skupnosti. Proaktivnost občin je tako ključna za doseganje skupnih okoljskih ciljev, strategije, kot je pričujoča pa predstavljajo okvir za postopno izboljševanje stanja. Zero waste občine so živi zgledi krožnega gospodarstva, njegove izvedljivosti ter njegovih okoljskih, gospodarskih in poklicnih koristi. Z njo gredo občine pogumno na pot proti manj odpadkom in večji krožnosti. Pridružujejo se obstoječi mreži slovenskih občin z istimi cilji, ki jo v Sloveniji koordinirajo Ekologi brez meja, na evropski ravni pa Zero Waste Europe, ki združuje več kot 400 lokalnih skupnosti.

Za uspešno izvajanje strategije sta ključna sodelovanje in podpora številnih deležnikov. Od občanov, gospodarstva, mnenjskih voditeljev, stroke, nevladnih organizacij, do turistov in medijev.

Skupaj bo pot enostavnejša, preko regionalnih sinergij pa lahko občine dosežejo še več, saj bodo lažje vplivale na omejujoč okvir v katerem delujejo.

Zero Waste strategija Občine Škofja Loka in Občine Železniki (.pdf)