Vrtec Škofja Loka je pripravil zanimivo krožno pot, ki se začne na železniški postaji in poteka po Sorškem polju. Dolga je 2,5 km in traja približno 1,5 ure. Namenjena je družinam in skupinam z mlajšimi otroki, saj je zasnovana v obliki zgodbe o sraki Ajdi, ki išče izgubljene koščke ure oz. časa. Pot je tako sestavljena iz petih vsebinsko povezanih točk, od katerih vsaka vsebuje uganko, nadaljevanje zgodbe s spoznavanjem določenih dejavnosti, značilnih za območje Trate in Sorškega polja, zanimivost, gibalno nalogo in motivacijsko aktivnost.
Gotovo si že kdaj hodil po trati. Torej po travi. Ali pa jo kosil, pograbil. Morda poležaval na njej in štel oblake. Lahko, da si se žogal na trati, nabiral rože, pogrnil odejico in si naredil piknik … Trata se imenuje tudi naselje blizu mesta Škofja Loka. Beseda trata pa večkrat povežemo tudi s časom. Veš mogoče, kaj pomeni tratiti čas? Zapraviti čas oz. ga po nepotrebnem uporabiti. Kot takrat, ko na primer poležavaš na kavču, namesto da bi se igral s prijatelji ali pomagal pri kuhanju kosila. In če torej danes ne želiš tratiti časa, se brž obuj, pripravi nahrbtnik in se odpravi na raziskovalni izlet, kjer boš odkril, kaj se je zgodilo s časom srake Ajde.
In kaj potrebuješ s seboj?
– Barvico ali flomaster,
– trak iz blaga ali krajšo vrv (za lisičji rep).
Ste že kdaj slišali za srako Ajdo? Ne?! To je lepa črno-bela ptica. Črno perje na repu in krilih se ji lesketa in preliva v zelenih in modrih kovinskih odtenkih. In zakaj Ajda? Ker se je izvalila v gnezdu na drevesu, stoječem sredi ajdovega polja. Ajda je več let živela na podeželju. Gnezda si je vedno znova spletala v krošnjah blizu cerkvenih zvonikov na škofjeloških hribih, saj je bila navdušena nad urami na njih in se je rada kratkočasila s štetjem in izmišljanjem računov na številčnici ure; rada je merila, koliko minut lahko jadra v vetru; se vsako polno uro glasno, kot se sraka zna, oglasila tolikokrat, kolikorkrat je odbila ura in podobno. Nekega dne pa se je nenadoma domislila in odločila, da odide živet v dolino. Svoje sračje gnezdo si je tako spletla prav tu, na Sorškem polju, kjer se travniki prepletajo z gozdom, njivami in polji. Življenje na ravnini ji je bilo všeč, edino, kar je pogrešala, je bila ura. Tudi na to je zaradi dobre družbe že skoraj pozabila, ko se je nekega lepega dne pod drevesom nekaj zalesketalo … Dečku, ki je nabiral gobe, je z roke spolzela prikupna ročna ura. In sraka Ajda ne bi bila prava sraka, če se ne bi hitro spustila na tla in svetlikajočo uro odnesla v svoje razmetano sračje gnezdo. Tako je svoj čas srečna zopet preživljala z izmišljanjem najrazličnejših iger s številkami in kazalci ukradene ure. Dokler … ni nekega dne čez Sorško polje močno zapihal veter. Ta je našel pot tudi skozi špranje sračjega gnezda in s svojo močjo ne samo skuštral Ajdino perje, ampak čez rob gnezda odpihnil tudi zdaj že nekaj časa njeno uro. Ojoj! Ta je s silo treščila na tla, se razletela na koščke, ki jih je veter s svojimi sunki razmetal po Sorškem polju. Povabim te, da skupaj s srako Ajdo odideš na pot in raziščeš, kdo vse je našel koščke ure in za kaj je uporabil najdeni čas na Trati … No, pa gremo!
Prijavi se na novice
S prijavo boste redno prejemali obvestila o na področju ekoloških aktivnosti v občini Škofja Loka
